»V tišino, ki jo poskušam likovno upodobiti v smislu simbolnih abstrakcij – liričnih razmišljanj.«

»Prepoznati tišino, zamolčano rano /…/ Čas je zrel: živeti, živeti!«

»Pri 14 letih sem bila preveč sramežljiva, da bi izrekla kako besedo, zato sem v tišini sedela in vse vpijala.«

»Žal je res tišina s časom doživela preobrazbo v nekaj, kar lahko tržimo.«

»Vse se torej vrti okoli tišine. Glasba se rodi iz tišine. Tišina pa je sestavni del glasbe. Glasba se na koncu vedno povrne v tišino. Če se sploh konča. To je, če je ne slišimo tudi v tišini.«

»Kje iščem mir? Predvsem v tišini, za katero menim, da je postala določen luksuz v današnjem času.«

»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«

»Veseli smo, da lahko v teh nenavadnih časih z razstavo gostujemo v Pokrajinski in študijski knjižnici.«

»Njegove sublimne slikarske podobe narave, predvsem gozdov, nam ponujajo posebno izkustvo, ko se preprosto predamo tišini in vstopimo v svet umetnosti, z vero v lepši in boljši jutri.«